Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, iz njenega krvnega obtoka skozi posteljico prosto prehaja v plodovo kri. Pri plodu alkohol doseže enako ali celo višjo koncentracijo kot pri nosečnici. Ker je plodova sposobnost presnove alkohola manjša, ostane in deluje v njegovem telesu tudi dlje časa. Alkohol lahko poškoduje otrokove možgane in druge telesne organe, odvisno od tega, kdaj med nosečnostjo mu je izpostavljen. Najbolj ranljivi so možgani, ki se razvijajo vso nosečnost. Poleg tega izpostavljenost alkoholu poveča tveganje za splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo, nenadno smrt dojenčka, hkrati pa je tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Štiri ključna sporočila glede alkohola in nosečnosti, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih:

1. Alkohol lahko škodi otrokovemu razvoju kadarkoli med nosečnostjo, saj se različni organi in telesni sistemi razvijajo v različnih obdobjih.
2. Med nosečnostjo ni varna nobena pijača, ki vsebuje alkohol, ne rdeče ali belo vino, ne pivo, liker ali druga alkoholna pijača. Odsvetovano je tudi pitje brezalkoholnih vin in piv, saj je v njih še vedno lahko do pol volumskega odstotka alkohola, kar predstavlja tveganje za vnos alkohola, četudi majhnih količin.
3. Glede na dozdajšnja dognanja ni znana količina alkohola, ki bi v nosečnosti bila varna. Tveganje, da bi škodovali nosečnosti in otroku, pa se povečuje sorazmerno s količino in pogostostjo pitja alkohola, še zlasti ob pitju večjih količin v krajšem času (t. i. popivanje).
4. Raziskave nakazujejo, da lahko tudi pitje alkohola pri moških pred spočetjem vpliva na kakovost semenčic in zdravje otroka. Čeprav so ti vplivi še predmet raziskav, je priporočljivo, da tudi bodoči očetje razmislijo o z opustitvi pitja alkohola v obdobju načrtovanja nosečnosti.