To otrokom omogoča najboljši začetek življenja in je eden najpreprostejših, najbolj zdravih in stroškovno najučinkovitejših načinov, ki pozitivno vpliva na preživetje in zdrav razvoj otrok po vsem svetu.

Tema letošnjega tedna dojenja je »Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje.« UNICEF poudarja, da so družinam prijazni ukrepi ključni za povečanje stopenj dojenja po vsem svetu. Dojenje ima številne prednosti za otroka in mater: podpira zdrav razvoj otrokovih možganov, dojenčke ščiti pred okužbami, zmanjšuje tveganja za debelost in bolezni, znižuje stroške zdravstvene oskrbe, doječe matere ščiti pred rakom jajčnikov in rakom dojk ter številne druge. Kljub dokazanim koristim dojenja pa ukrepi, ki podpirajo dojenje - na primer plačani starševski dopust in odmori za dojenje - še vedno niso na voljo večini mater po vsem svetu.

»Zdravstvene, socialne in ekonomske koristi dojenja - za mater in otroka - so po vsem svetu dobro prepoznane in sprejete. Kljub temu skoraj 60 odstotkov dojenčkov na svetu ni deležnih priporočenih 6 mesecev izključnega dojenja,« poudarja izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore. »Navkljub prednostim dojenja pa matere na delovnih mestih po vsem svetu niso deležne zadostne podpore. Če želimo povečati stopnjo dojenja na svetovni ravni, moramo povečati naložbe v plačani starševski dopust in zagotoviti podporo dojenju na vseh delovnih mestih.«
 
Pomembna dejstva o dojenju
• Le 4 od 10 dojenčkov na svetu so izključno dojeni[1]: V letu 2018 je bilo v prvih šestih mesecih življenja le 41 odstotkov dojenčkov izključno dojenih, v najmanj razvitih državah sveta pa več kot polovica (50,8 %). Največ jih je bilo izključno dojenih v Ruandi (86,9 %), sledijo Burundi (82,3 %), Šri Lanka (82 %), Salomonovi otoki (76,2 %) in Vanuatu (72,6 %). Raziskave tudi kažejo, da so dojenčki na podeželju pogosteje izključno dojeni v primerjavi z dojenčki v mestih. 
• Države z višjim povprečnim prihodkom imajo najnižje stopnje dojenja[2]: V državah z višjim povprečnim prihodkom je bila stopnja izključnega dojenja najnižja in sicer 23,9 %; v letu 2012 pa je znašala 28,7 %. 
• Dojenje na delovnem mestu: Redni odmori za dojenje in izčrpavanje mleka med delovnim časom ter podporno delovno okolje, vključno s primernimi prostori ter pripomočki, omogočajo materam, da izključno dojenje izvajajo vsaj 6 mesecev in nadaljujejo z dojenjem ob mešani hrani.
V Sloveniji imamo področje dojenja na delovnem mestu sistemsko urejeno. Pravico doječe matere do odmora za dojenje v trajanju najmanj ene ure dnevno ureja Zakon o delovnih razmerjih (188. člen ZDR-1), pravico do nadomestila plače v tem času pa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (49. člen ZSDP-1). Hkrati je Slovenija ena izmed držav z najdaljšo plačano odsotnostjo za matere. Slovenija omogoča materam 48 tednov odsotnosti s polnim nadomestilom.
• Pomanjkljiva podpora materam na delovnem mestu, da bi nadaljevale z dojenjem[3]: Po svetu ima le 40 odstotkov žensk z novorojenčki najosnovnejše porodniške ugodnosti na svojem delovnem mestu. Ta delež je najnižji v Afriki, kjer ima le 15 odstotkov žensk z novorojenčki kakršne koli ugodnosti za podporo nadaljevanju dojenja.
 •Premalo držav zagotavlja plačan starševski dopust[4]: Standardi Mednarodne organizacije za delo (ILO) o zaščiti materinstva iz leta 2000 (št. 183) zagovarjajo vsaj 14 tednov plačanega materinskega dopusta, državam pa priporočajo, da zagotovijo vsaj 18 tednov kot tudi podporo za doječe matere na delovnem mestu. Kljub temu le 12 odstotkov držav po vsem svetu zagotavlja ustrezno plačan materinski dopust. UNICEF-ovo poročilo o družinam prijaznih politikah priporoča vsaj šest mesecev plačanega starševskega dopusta, od tega naj bi bilo 18 tednov plačanega dopusta namenjeno izključno materam. Vlade in podjetja naj bi stremele k zagotovitvi najmanj 9 mesecev plačanega dopusta.
• Možnost daljšega materinskega dopusta ponuja več možnosti za dojenje [5]: Nedavna raziskava je pokazala, da imajo ženske, ki imajo na voljo 6 ali več mesecev materinskega dopusta, vsaj 30 odstotkov večjo verjetnost, da bodo dojile najmanj prvih šest mesecev.  
• Dojenje je koristno za otroke in matere[6]: Povečanje dojenja bi lahko vsako leto preprečilo 823.000 smrti otrok, mlajših od pet let, in 20.000 smrti mater zaradi raka dojke. 
• Premalo dojenih otrok v prvi uri po rojstvu[7]: V 2018 je bila manj kot polovica novorojenčkov na svetu  - 43 % - dojenih v prvi uri po rojstvu. Takojšen stik z materjo “koža na kožo” in začetek dojenja novorojenčka ogreje, krepi njegov imunski sistem, spodbuja povezanost z materjo in oskrbo z mlekom ter povečuje možnosti, da bo lahko izključno dojila. Materino mleko je več kot le hrana za novorojenčke - je tudi učinkovito zdravilo za preprečevanje bolezni, ki je prilagojeno potrebam otroka. »Prvo mleko«, imenovano mlezivo ali kolostrum, vsebuje protitelesa, ki ščitijo dojenčke pred boleznimi in smrtjo.
• Vlaganje v dojenje se povrne [8]: Vsak vloženi (ameriški) dolar v spodbujanje dojenja, bi prihranil 35 dolarjev za zdravstveno oskrbo. Če bi dosegli optimalno raven dojenja na globalni ravni, bi se svetovni stroški zdravstvene oskrbe zmanjšali za več kot 300 milijard ameriških dolarjev.


[1] UNICEF IYCF Global Databases, May 2019; 2019 Global Breastfeeding Scorecard; http://www.fao.org/3/ca5162en/ca5162en.pdf 
[2] UNICEF IYCF Global Databases, May 2019; 2019 Global Breastfeeding Scorecard; http://www.fao.org/3/ca5162en/ca5162en.pdf 
[3] UNICEF breastfeeding policy brief, July 2019; ILO, World Social Protection Report 2017-19: Universal Social Protection to Achieve the Sustainable Development Goals [Executive summary], November 2017 
[4] 2019 Global Breastfeeding Scorecard; UNICEF policy brief on family-friendly policies
[5] UNICEF breastfeeding policy brief, July 2019; Navarro-Rosenblatt, et al, ‘Maternity Land its Impact on Breastfeeding: A review of the literature’, Breastfeeding Medicine, vol. 13, no. 9, November 2018, pp.589–597 
[6] 2019 Global Breastfeeding Scorecard; Victora CG, Bahl R, Barros AJ, França GV, Horton S, Krasevec J, Murch S, Sankar MJ, Walker N, Rollins NC, Group TL. Breastfeeding in the 21st century: epidemiology, mechanisms, and lifelong effect. The Lancet. 2016;387(10017):475-90
[7] 2019 Global Breastfeeding Scorecard; https://data.unicef.org/resources/first-hour-life-new-report-breastfeeding-practices/
[8] UNICEF breastfeeding policy brief, July 2019; Rollins, Nigel, et al., ‘Why Invest, and What it Will Take to Improve Breastfeeding Practices?’, The Lancet, vol. 387, no. 10017, January 2016, pp.49). Countries’ investment towards improving breastfeeding practices would result in US $35 of economic return per dollar invested.
 
 
 
 VIR: UNICEF (https://www.unicef.si/novice/14215/»opolnomocimo-starse-omogocimo-dojenje«)